Hemodializa

Hemodializa je eden od načinov nadomestnega delovanja ledvic pri bolnikih z akutno in kronično ledvično odpovedjo. Pri njej se kri iz telesa odvaja navzven in prehaja skozi dializator, sestavljen iz neštetih votlih vlaken. Kri in raztopina elektrolitov (dializna tekočina) s podobnimi koncentracijami v telesu vstopata in izstopata iz votlih vlaken z difuzijo, ultrafiltracijo in adsorpcijo. Snovi se izmenjujejo po principu konvekcije, odstranjujejo se presnovni odpadki v telesu, vzdržuje se elektrolitno in kislinsko-bazično ravnovesje; hkrati se odstranjuje odvečna voda v telesu, celoten proces vračanja prečiščene krvi pa se imenuje hemodializa.

načelo

1. Transport topljencev
(1) Disperzija: To je glavni mehanizem odstranjevanja topljenca pri HD. Topljenec se prenaša s strani z visoko koncentracijo na stran z nizko koncentracijo, odvisno od koncentracijskega gradienta. Ta pojav se imenuje disperzija. Disperzivna transportna energija topljenca izvira iz nepravilnega gibanja molekul topljenca ali samih delcev (Brownovo gibanje).
(2) Konvekcija: Gibanje topljencev skozi polprepustno membrano skupaj s topilom se imenuje konvekcija. Moč, ki poteka čez membrano, je neodvisno od molekulske mase topljenca in razlike v njegovem koncentracijskem gradientu, razlika hidrostatičnega tlaka na obeh straneh membrane, kar je tako imenovani vlek topljenca.
(3) Adsorpcija: Z interakcijo pozitivnih in negativnih nabojev oziroma van der Waalsovih sil in hidrofilnih skupin na površini dializne membrane se selektivno adsorbirajo določene beljakovine, strupi in zdravila (kot so β2-mikroglobulin, komplement, vnetni mediatorji, endotoksin itd.). Površina vseh dializnih membran je negativno nabita, količina negativnega naboja na površini membrane pa določa količino adsorbiranih beljakovin z heterogenimi naboji. Med hemodializo se določene nenormalno povišane beljakovine, strupi in zdravila v krvi selektivno adsorbirajo na površino dializne membrane, tako da se te patogene snovi odstranijo in s tem doseže namen zdravljenja.
2. Prenos vode
(1) Definicija ultrafiltracije: Premikanje tekočine skozi polprepustno membrano pod vplivom hidrostatičnega ali osmotskega tlačnega gradienta se imenuje ultrafiltracija. Med dializo se ultrafiltracija nanaša na premikanje vode s strani krvi na stran dializata; obratno, če se voda premika s strani dializata na stran krvi, se to imenuje reverzna ultrafiltracija.
(2) Dejavniki, ki vplivajo na ultrafiltracijo: ① gradient tlaka prečiščene vode; ② gradient osmotskega tlaka; ③ transmembranski tlak; ④ koeficient ultrafiltracije.

Indikacije

1. Akutna ledvična poškodba.
2. Akutno srčno popuščanje, ki ga povzroča preobremenitev z volumnom ali hipertenzija, ki jo je težko nadzorovati z zdravili.
3. Huda metabolična acidoza in hiperkaliemija, ki ju je težko odpraviti.
4. Hiperkalcemija, hipokalcemija in hiperfosfatemija.
5. Kronična ledvična odpoved z anemijo, ki jo je težko odpraviti.
6. Uremična nevropatija in encefalopatija.
7. Uremija, plevritis ali perikarditis.
8. Kronična ledvična odpoved v kombinaciji s hudo podhranjenostjo.
9. Nepojasnjena disfunkcija organov ali poslabšanje splošnega stanja.
10. Zastrupitev z drogami ali strupi.

Kontraindikacije

1. Intrakranialna krvavitev ali povečan intrakranialni tlak.
2. Hud šok, ki ga je težko odpraviti z zdravili.
3. Huda kardiomiopatija, ki jo spremlja refraktorno srčno popuščanje.
4. Spremljajo ga duševne motnje, ne more sodelovati pri zdravljenju s hemodializo.

Oprema za hemodializo

Oprema za hemodializo vključuje aparat za hemodializo, čistilno napravo za vodo in dializator, ki skupaj tvorijo sistem za hemodializo.
1. Aparat za hemodializo
je ena najpogosteje uporabljenih terapevtskih naprav za čiščenje krvi. Gre za relativno kompleksno mehatronsko opremo, sestavljeno iz naprave za spremljanje oskrbe z dializatnim sistemom in naprave za spremljanje zunajtelesne cirkulacije.
2. Sistem za čiščenje vode
Ker mora bolnikova kri med dializo priti v stik z veliko količino dializata (120 l) skozi dializno membrano, mestna voda iz pipe pa vsebuje različne elemente v sledovih, zlasti težke kovine, pa tudi nekatera razkužila, endotoksine in bakterije, stik s krvjo povzroči, da te snovi vstopijo v telo. Zato je treba vodo iz pipe zaporedno filtrirati, odstraniti železo, zmehčati, uporabiti aktivno oglje in obdelati z reverzno osmozo. Kot voda za redčenje koncentriranega dializata se lahko uporablja samo voda z reverzno osmozo, naprava za vrsto obdelav vode iz pipe pa je sistem za čiščenje vode.
3. Dializator
Imenuje se tudi "umetna ledvica". Sestavljena je iz votlih vlaken, izdelanih iz kemičnih materialov, vsako votlo vlakno pa je razporejeno s številnimi majhnimi luknjicami. Med dializo kri teče skozi votla vlakna, dializat pa teče nazaj skozi votla vlakna. Skozi majhne luknjice na votlem vlaknu se izmenjujejo topljenec in voda nekaterih majhnih molekul v hemodializni tekočini. Končni rezultat izmenjave je kri v krvi. Z dializatom se odstranijo toksini uremije, nekaj elektrolitov in odvečna voda, nekaj bikarbonata in elektrolitov iz dializata pa vstopi v kri. Da bi dosegli namen odstranjevanja toksinov, vode, ohranjanja kislinsko-baznega ravnovesja in stabilnosti notranjega okolja. Skupna površina celotnega votlega vlakna, izmenjalna površina, določa prehodno kapaciteto majhnih molekul, velikost membranskih por pa določa prehodno kapaciteto srednjih in velikih molekul.
4. Dializat
Dializat se pridobiva z redčenjem dializnega koncentrata, ki vsebuje elektrolite in baze, ter vode, pripravljene z reverzno osmozo, v sorazmerju, pri čemer se na koncu tvori raztopina, katere koncentracija elektrolitov je blizu koncentraciji elektrolitov v krvi, da se vzdržuje normalna raven elektrolitov, hkrati pa se telesu zagotavljajo baze z višjo koncentracijo baze, da se odpravi acidoza pri bolniku. Pogosto uporabljene dializatne baze so predvsem bikarbonat, vsebujejo pa tudi majhno količino ocetne kisline.